KATASTER

Ureditev meje:           

Meja parcele se ureja v postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev (postopek urejanja meje), in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (postopek evidentiranja urejene meje). Rezultat postopka urejanja meje je elaborat ureditve meje, ki predstavlja strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele. Upravni postopek se uvede na zahtevo lastnika, kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika parcele, pridobitelja, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (to je meja, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje. Po dokončnosti odločbe vpiše geodetska uprava mejo v zemljiški kataster kot urejeno mejo. Urejena meja je meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško-katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo.

Izravnava meje:           

Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor 5% površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 kvadratnih metrov. Strokovna podlaga za uvedbo in izvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje je elaborat izravnave meje, ki ga izdela geodetsko podjetje po naročilu strank. Izravnajo se lahko le urejeni deli meje parcel. V primeru neurejenih mej je potrebno meje, ki se jih želi izravnati, predhodno urediti v enotnem postopku z izdelavo enotnega elaborata ureditve meje in izravnave. Meja, nastala z izravnavo (če je v skladu z zakonom), je dokončna meja in tako spremenjena meja se ne šteje za pravni promet z zemljišči.

Parcelacija:           

Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice. Delitev parcele pa oblikovanje dveh ali več parcel iz ene.

Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka. Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije lahko vloži lastnik parcele oziroma druga oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.

Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije je treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta.
Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, nastal z delitvijo. Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, nastale z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.

Vpis stavbe v kataster in pridobitev hišne številke: 

Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice (v nadaljnjem besedilu: imetnik stavbne pravice), ali investitorja oziroma investitorke gradnje (v nadaljnjem besedilu: investitor gradnje). Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik stavbe ali dela stavbe), uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik stavbe ali dela stavbe) ali upravnik stavbe.

Zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo je treba priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga izdela geodetsko podjetje.

Vlagatelj lahko hkrati vloži zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo in zahtevo, da se to zemljišče evidentira kot nova parcela. V tem primeru je treba zahtevama priložiti skupen elaborat, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije.

Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika, in ima stavba po določbah tega zakona en del stavbe, je treba zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.

Brezplačno svetovanje:

Pri urejanju razmerij v zvezi z nepremičninami pogosto geodetski postopki niso dovolj. Ko so geodetski postopki končani je potrebno skleniti še ustrezno pogodbo: prodajno, darilno, menjalno, zakupno, najemno, pogodbo o ustanovitvi služnosti ali o ustanovitvi stavbne pravice, sporazum o ustanovitvi etažne lastnine. Nato je potrebno predlagati vpis novega stanja v zemljiško knjigo, ker pravice v zvezi z nepremičninami nastajajo še le z vpisom v zemljiško knjigo.
Vse to vam uredimo strokovno in hitro s pomočjo naših sodelavcev.

INŽENIRSKA GEODEZIJA

Elaborat geodetskega načrta:          

Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Geodetski načrt lahko vsebuje podatke o reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih. Elaborat geodetskega načrta je sestavljen iz grafičnega dela geodetskega načrta in certifikata geodetskega načrta.

Geodetski načrti glede na njihov namen:
⦁ geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta
⦁ geodetski načrt novega stanja zemljišča
⦁ geodetski načrt za pripravo lokacijskega načrta

Zakoličba objekta          

V postopku zakoličbe se na terenu zakoliči objekt v skladu s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvajalec mora pred pričetkom gradnje objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, opraviti zakoličbo objekta. Zakoličbo objekta mora izvesti geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Zakoličba mora biti skladna s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Po zakoličbi se izdela zapisnik o zakoličbi, ki je sestavni del zakoličbenega načrta. Zapisnik podpišeta predstavnik izvajalca gradbenih del in geodet.

 Zakoličba objektov (klikni za ogled slike)

Meritve visoke natančnosti          

V primeru, ko so na določenih objektih ali napravah pri izgradnji, montaži ali pozicioniranju zahtevane minimalne tolerance (tudi pod 1 mm) izvajamo precizne meritve, pri katerih uporabljamo tudi posebno opremo.
Najpogosteje se takšne meritve izvajajo pri postavljanju elementov jeklene konstrukcije,
opazovanje (monitoring) deformacij (posedanje) objektov, železniških tirov, žerjavnih prog …

Izdelava elaboratov GJI

Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanjugospodarskih javnih služb , kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je lahko državnega in lokalnega pomena. Zbirne podatke o vrstah in legi omrežij ter vrste objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno evidentirati v kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je temeljna evidenca na nivoju države.

Objekti gospodarske javne infrastrukture:
• prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča),
• energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov),
• komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov),
• vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja,
• drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije).

Lastniki oziroma upravljavci javne infrastrukture so obvezani posredovanja podatkov v kataster GJI. V podjetju vam nudimo storitev vpisa infrastrukture v kataster GJI, od zajema na terenu, do izdelave elaborata, ki je potreben za evidentiranje pri Geodetski upravi RS.

Izmera in izračun volumnov (izkopi, nasipi…)       

Za izvajalca ali investotorja predstavljajo nasipi, volumni vgrajenih materialov in drugih vrst zemeljskih del pomemben strošek pri gradnji

Za natančno ovrednotenje ali obračun del je potrebno določiti natančne količine vgrajenih materialov ali zemeljskih del, ki jih je potrebno vgraditi, izkopati ali nasuti.

V podjetju vam nudimo celotno storitev od zajema podatkov na terenu do izdelave elaborata izračuna volumna