Ureditev meje:           

V postopku urejanja meje parcele se ureja del meje ali celotna meja parcele, ki v katastru nepremičnin ni vpisana kot urejena meja.  Postopek izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. V postopku urejanje meje se izvede mejna obravnava, na katero so vabljeni lastniki parcele, katere meja se ureja, in lastniki sosednjih parcel. Rezultat postopka urejanja meje je elaborat ureditve meje.

Upravni postopek se uvede na zahtevo lastnika, kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika parcele, pridobitelja, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (to je meja, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih katastra nepremičnin), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje. Po dokončnosti odločbe vpiše geodetska uprava mejo v zemljiški kataster kot urejeno mejo.

Urejena meja je meja, ki je v katastru nepremičnin evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško-katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo.

Označitev meje:           

Kadar je meja parcele urejena in ima določene koordinate točk s predpisano točnostjo, pa v naravi ni označena, mora lastnik naročiti označitev urejene meje parcele v naravi.

V postopku označitve urejene meje v naravi se koordinate točk ne spremenijo, če so izmerjene v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Označitev meje se izvede za mejnike, ki so bili urejeni po letu 2000. Za postavitev mejnikov, ki so bili postavljeni pred tem letom pa je potrebno meje predhodno urediti – POSTOPEK UREDITVE MEJE.

Urejeno mejo parcele v naravi označi geodetsko podjetje. O času označitve urejene meje parcele v naravi obvesti lastnike sosednjih parcel. O označitvi urejene meje parcele v naravi geodetsko podjetje izdela elaborat o označitvi urejene meje parcele. Za označitev meje se najpogosteje uporabljajo plastični mejniki s kovinskim sidrom ali jekleni klini.

Izravnava meje parcele:           

Z izravnavo meje lahko lastnika sosednjih parcel soglasno spremenita potek meje sosednjih parcel, ki so vpisane v katastru nepremičnin, glede na dejansko stanje v naravi ali zaradi lažje uporabe zemljišč. Pred izravnavo mora biti meja, ki se izravnava, urejena.  Izravnava je dovoljena, če se površini parcel, med katerimi se opravi izravnava, ne spremenita za več kakor 5% površine manjše parcele, vendar ne več kakor za 1000 kvadratnih metrov in pri tem po izravnavi meje vsaka od parcel obsega najmanj 90 % zemljišča parcele, vpisane v katastru nepremičnin pred spremembo.

Strokovna podlaga za uvedbo in izvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje je elaborat izravnave meje, ki ga izdela geodetsko podjetje po naročilu strank. V primeru neurejenih mej je potrebno meje, ki se jih želi izravnati, predhodno urediti v enotnem postopku z izdelavo enotnega elaborata ureditve meje in izravnave. Meja, nastala z izravnavo se vpiše v kataster nepremičnin kot urejena meja parcele in tako spremenjena meja se ne šteje za pravni promet z zemljišči.

Parcelacija:           

Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele in preoblikovanje parcel. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice. Delitev parcele pa oblikovanje dveh ali več parcel iz ene. Preoblikovanje parcel je istočasna združitev parcel v eno parcelo in delitev te parcele na več parcel, ki so po številu ali obliki različne od stanja pred preoblikovanjem.

Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v katastru nepremičnin na podlagi upravnega postopka. Zahtevo za uvedbo postopka parcelacije lahko vloži lastnik parcele oziroma druga oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.

Zahtevi za uvedbo upravnega postopka parcelacije je treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta.
Pred delitvijo parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, nastal z delitvijo. Postopek urejanja meje in upravni postopek parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, nastale z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.

Vpis stavbe in delov stavb v kataster nepremičnin:

Stavba se lahko vpiše v kataster nepremičnin, ko je v taki gradbeni fazi, da je stavbo in njene dele stavb mogoče izmeriti. Izvede se na zahtevo investitorja oziroma investitorke gradnje. Kadar je investitorjev več, je vlagatelj zahteve lahko eden izmed njih. V primeru solastnine ali skupne lastnine parcele oziroma če je imetnikov stavbne pravice več, je vlagatelj zahteve lahko kateri koli izmed njih.

Zahteva za vpis stavbe v kataster nepremičnin se vloži:
– v treh mesecih od dokončanja gradnje ali
– ob začetku uporabe stavbe, če se začne uporabljati pred dokončanjem gradnje.

Zahtevi za vpis podatkov o stavbi in delih stavb je treba priložiti elaborat za vpis podatkov o stavbi in delih stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje.

Brezplačno svetovanje:

Pri urejanju razmerij v zvezi z nepremičninami pogosto geodetski postopki niso dovolj. Ko so geodetski postopki končani je potrebno skleniti še ustrezno pogodbo: prodajno, darilno, menjalno, zakupno, najemno, pogodbo o ustanovitvi služnosti ali o ustanovitvi stavbne pravice, sporazum o ustanovitvi etažne lastnine. Nato je potrebno predlagati vpis novega stanja v zemljiško knjigo, ker pravice v zvezi z nepremičninami nastajajo še le z vpisom v zemljiško knjigo.
Vse to vam uredimo strokovno in hitro s pomočjo naših sodelavcev.

Elaborat geodetskega načrta:          

Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Geodetski načrt lahko vsebuje podatke o reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih. Elaborat geodetskega načrta je sestavljen iz grafičnega dela geodetskega načrta in certifikata geodetskega načrta.

Geodetski načrti glede na njihov namen:
⦁ geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta,
⦁ geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta,
⦁ geodetski načrt novega stanja zemljišča in
⦁ geodetski načrt za legalizacijo objekta.

Zakoličba objekta

V postopku zakoličbe se na terenu zakoliči objekt v skladu s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvajalec mora pred pričetkom gradnje objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, opraviti zakoličbo objekta. Zakoličbo objekta mora izvesti geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Zakoličba mora biti skladna s pogoji iz gradbenega dovoljenja.

Po zakoličbi se izdela zapisnik o zakoličbi, ki je sestavni del zakoličbenega načrta. Zapisnik podpišeta predstavnik izvajalca gradbenih del in geodet.

Meritve visoke natančnosti

V primeru, ko so na določenih objektih ali napravah pri izgradnji, montaži ali pozicioniranju zahtevane minimalne tolerance (tudi pod 1 mm) izvajamo precizne meritve, pri katerih uporabljamo tudi posebno opremo.

Najpogosteje se takšne meritve izvajajo pri postavljanju elementov jeklene konstrukcije, opazovanje (monitoring) deformacij (posedanje) objektov, železniških tirov, žerjavnih prog …

Izdelava elaboratov GJI

Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je lahko državnega in lokalnega pomena. Zbirne podatke o vrstah in legi omrežij ter vrste objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno evidentirati v kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je temeljna evidenca na nivoju države.

Objekti gospodarske javne infrastrukture:
• prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča),
• energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov),
• komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov),
• vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja,
• drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije).

Lastniki oziroma upravljavci javne infrastrukture so obvezani posredovanja podatkov v kataster GJI. V podjetju vam nudimo storitev vpisa infrastrukture v kataster GJI, od zajema na terenu, do izdelave elaborata, ki je potreben za evidentiranje pri Geodetski upravi RS.

Izmera in izračun volumnov (izkopi, nasipi…)     

Za izvajalca ali investotorja predstavljajo nasipi, volumni vgrajenih materialov in drugih vrst zemeljskih del pomemben strošek pri gradnji. Za natančno ovrednotenje ali obračun del je potrebno določiti natančne količine vgrajenih materialov ali zemeljskih del, ki jih je potrebno vgraditi, izkopati ali nasuti.

V podjetju vam nudimo celotno storitev od zajema podatkov na terenu do izdelave elaborata izračuna volumna.